Avtor: Dr. Dušana Findeisen, Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje

“Bi zaposlili starejšega delavca?«  sem vprašala navzoče na eni nedavnih konferenc  direktorjev  srednjih in majhnih podjetij? »Bi,« so odgovorili nekateri, »a ne starejšega od sebe«!

Kljub temu  da delavcev primanjkuje, se boste težko zaposlili, če ste stari petdeset let in več. Gledali vas bodo čudno, ne bodo verjeli, da imate zmožnosti, da jih imate veliko, da se je vaše znanje doslej ničkolikokrat preverilo v praksi. Starejši delavci so ljudje kot vsi drugi, a za seboj imajo dolgo pot, med drugim tudi dolgo pot izkustvenega in socialnega učenja. Njihova prednost je lahko – pravim lahko, ker nobena trditev ne velja kar tako počez – v nekaterih lastnostih, znanjih in spretnostih, ki jih mladi nimajo, kot so: boljša sposobnost sporazumevanja, večja strpnost, večja ročnost, večja odgovornost in sposobnost istovetenja z delovno organizacijo, posedovanje posebnih spretnosti, povezanih z delovnim mestom.

Če prekinemo verigo znanj v podjetju, ko pošljemo v pokoj  veliko število starejših hkrati, se pretrga veriga znanja, ni več prenosa znanj na mlade in takšno podjetje posledično izgubi prednost na trgu. Ko pa podjetje zapusti še zadnji starejši delavec, pa z njim odide znanje o tem, kako ravnati v krizah.

Premagovanje stereotipov o starosti

Premagovanje zmotnih stereotipov o starosti je ena osredjih tem naših srečanj v povezavi s starejšimi. Nepreverjen in neutemeljen predsodek o starejših je v tem, da se stari slabo učijo, neresnica pa, da stari jemljejo delovna mesta mladim. Podobno so nekoč trdili za ženske, češ da kradejo delovna mesta moškim, ki jih potrebujejo bolj kot one.

Še en predsodek je, da stari veliko stanejo. Izkazalo se je, da starejši precejšen del svojih dohodkov in premoženja namenjajo mladim.

K obstoju stereotipov pripomorejo tudi stari sami, saj pristajajo na to, da je upokojitev ali prehod v poklicno nedejavno obdobje prehod v počitek, družbeno neangažiranost. To vsekakor ne bi smelo biti tako, če se nočejo znajti v situaciji kot odvisneži, ki jim drugi določajo potrebe in razvojne možnosti. Starejši imajo veliko razvojnih možnosti in tega so se če ne prej v letu dejavnega staranja, v letu 2012, zavedali vsi, v vseh državah Evropske unije. Potem pa so na to spoznanje spet za daljši čas pozabili. Zdaj, ko so ugotovili, da število starejših delavcev lahko še naraste in da zares narašča, so spoznali tudi, da so ti delavci, tako kot drugi, potrebni izobraževanja, če naj ohranjajo zaposljivost.

Dobro je, če zaposlujemo ljudi različnih starosti

Zakaj zaposlovati starejše? Zato, ker so lahko dobri mentorji mlajšim, ker imajo nekatere lastnosti, ki jih drugi, mlajši, nimajo. Dobro je, če zaposlujemo ljudi različnih starosti, kajti tudi naše stranke in naročniki so navadno različnih starosti. Še več, s starejšimi  lahko uspešno zapolnimo vrzeli, kadar se soočimo s pomanjkanjem usposobljene delovne sile.

Starejši so rentabilni. Manjkrat so odsotni z delovnega mesta, bolj so zvesti svoji delovni organizaciji, bolj so stabiilni. Mnogi prosvetljeni delodajalci, tisti, ki verjamejo v družbeno pravičnost in odgovornost, pravijo, da gre pri diskriminaciji po starosti za neupoštevanje enakih možnosti  za vse, kar je  zapisano v vseh sodobnih ustavah. Mnogi mislijo, da zakonodaja ne bo kaj dosti pomagala pri tem vprašanju in da je zato treba predvsem vzgojiti javno mnenje, če želimo doseči vidne rezultate na tem področju.

Prenos znanja med generacijami

Med starimi in mladimi, tako kot nekoč v srednjem veku v cehih in bratovščinah, prihaja do prenosa znanja ali izmenjave znanja. Tokrat na drugačen način. Italijanski managerji za primer, tisti, ki so še zaposleni, še bolj pa tisti, ki so v pokoju, so prepričani, da jim je družba marsikaj nudila in da so marsikaj prejeli brezplačno. Zdaj oni nudijo brezplačno pomoč mladim podjetnikom, ki doslej še niso bili zaposleni. Pomagajo jim do kreditov, njhove zamisli naredijo uresničljive.

Vzajemnost med rodovi v času po Covidu

Ena osrednjih tem je danes tudi vzajemonst med rodovi starih in mladih. Ta vzajemnost se lahko kaže tudi v obstoju trigeneracijskih družin, takšnih družin, kjer starejši igrajo vlogo tistih razsodnih, ki mladim pomagajo z nasveti, pa tudi finančno. Danes  so medgeneracijske skupnosti nadvse pomembne, kajti svet se pospešeno spreminja in prišel bo čas, ko bomo zelo potrebovali skupnost – vseh.

Dr. Dušana Findeisen

Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje