FOTO: Freepik.com

Avtor/-ica: dr. Nives Ličen

100 let je tu. Smo pripravljeni?

Naše stoletje včasih imenujejo stoletje stoletnega življenja. Prinaša spremembe pri delu, izobraževanju, zabavi, potrošnji …

Spremenila so se razmišljanja  o tem, kaj pomeni biti star. Starejši ljudje so že ugotovili, da ne velja več tridelna delitev življenja na izobraževanje, delo, upokojitev. Moja  znanka se je po upokojitvi začela usposabljati na področju psihoterapije in razvija drugo kariero. Moja druga znanka, ki se je pred nedavnim upokojila, si je kupila avtodom in bo v naslednjih letih potovala, fotografirala in pisala. Počela bo tisto, kar si je že dolgo želela. Obe zelo dobro ustvarjata podaljšano življenje in zdravo staranje. Sta pravi ambasadorki dolgoživosti.  Dolgoživost namreč poudarja pozitivne pridobitve in nove prakse, ki jih moramo razviti zato, da bi neprijetne značilnosti staranja prišle čim kasneje.

KAKO UPORABITI DODATEN ČAS, KI SMO GA LJUDJE PRIDOBILI?

Če bi nekomu v antiki dejali, da bodo leta 2000 ljudje živeli 80 in več let, najbrž ne bi verjel. Pričakovana življenjska doba je takrat namreč bila med 22 in 33 let, saj je bila visoka stopnja umrljivosti v otroški dobi. Če pa odmislimo število ljudi, ki so umrli v otroštvu, so preživeli lahko povprečno pričakovali okrog 45 let življenja. Posamezniki so sicer živeli tudi dlje. Cicerova žena Terentia je imela 103 leta, ko je umrla. V sodobnem času je v razvitem svetu pričakovana življenjska doba okrog 80 let in stoletniki niso nobena redkost.  Staranje ni nekaj novega, novo je to, da veliko ljudi doživi starost. V zgodovini sta bila dva vidna skoka v pričakovani življenjsko dobi. Prvi se je zgodil v stari kameni dobi, ko so ljudje dosegli več kot 30 let. V tistem času so se ljudje začeli razvijati, ker so starejši imeli izkustveno znanje, kako skladiščiti hrano, kako se ogniti nevarnosti, in so to – za tiste čase kompleksno znanje – prenesli mlajšim. Naslednji velik skok se je zgodil z industrijsko revolucijo, ki je prinesla izjemen tehnološki napredek. Življenjska doba se je podaljšala.

Samo v 20. stoletju se je pričakovana življenjska doba v razvitem svetu podaljšala za 30 let. Ob velikem dosežku v zgodovini vrste se vprašamo: Kako bomo napolnili teh 30 let?

NOV ZEMLJEVID V DOLGOŽIVI DRUŽBI

Starejši ljudje so zakladnica znanja. Navadno nas v »tuhtanju« o starosti zaskrbijo tiste misli, ki govorijo o težavah v starosti in potrebi po oskrbi starejših ljudi. Po statističnih podatkih potrebuje večjo mero oskrbe (pomoč v domovih za starejše) približno 3-5% ljudi, starejših od 65 let. 95% ljudi se stara tako, da so del skupnosti, načrtujejo svoje dejavnosti, potujejo, skrbijo za druge in se učijo … Narašča znanje, ki ga ljudje imajo. Kljub temu bolj slišimo, koliko problemov nastaja s staranjem prebivalstva! Najbrž lahko to povežemo z značilnostjo našega uma, ki bolj zazna negativne novice, saj smo se v evoluciji tako razvili, da je vse negativno bolj nevarno in je potrebno bežati. Ker vemo, da se večina ljudi stara dejavno, so na Univerzi Stanford so začeli razvijati nov »zemljevid« (New Map of life), ki bo kazal pot dolgoživi družbi. Izpostavljajo naslednja načela:

(a) Ustvariti moramo nove vloge in možnosti, da bodo starejši dejavni.

(b) Izobraževanje je vseživljenjska dejavnost.

(c) Delo se podaljšuje v medgeneracijskih skupnostih.

(č) Zagotovljena naj bo finančna varnost in možnost zaslužka v vseh obdobjih življenja.

(d) Znanstvena odkritja o staranju naj bodo na voljo vsem ljudem.

(e ) Preventiva in zdravje sta ključna dejavnika za doseganje dolgoživosti.

Čas je za  gibanje, ki se bo zavzemalo, da se starost sprejema glede na dejstva in ne glede na predsodke. In čas je za ponosno starost!


Vira

Izr. prof. dr. Nives Ličen je predstojnica Oddelka za pedagogiko in andragogiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani in oblikovalka predmeta, ki mlade ljudi pripravlja na vlogo specialistov izobraževanja starejših. Je avtorica številnih člankov in več monografij, pobudnica inovacij na tem področju v slovenskem in mednarodnem prostoru.

Foto: Arhiv Univerze za 3. življenjsko obdobje.

Share This