FOTO: Freepik.com

Avtor/-ica: Metka Troha

Seniorji na trgu dela: kako izkoristiti njihov potencial?

Dejstvo je, da se prebivalstvo stara in stara se tudi delovna sila. Kar pa ni nujno slabo, saj lahko starejši zaposleni s svojimi izkušnjami in večjim občutkom pripadnosti prispevajo k  uspešnosti podjetji. Če le ta znajo izkoristiti njihove potenciale in jih motivirajo. Kako poskrbeti, da bodo tudi starejši delavci na svojem delovnem mestu zadovoljni  in bodo s svojim delom (učinkovito) nadaljevali in dragoceno prispevali?

Imamo najmanjši delež starejših zaposlenih v Evopi

Pri nas se zaposlenost med starejšimi v zadnjih letih sicer povečuje, še vedno pa ostaja med najnižjimi v Evropi. Vzdržnost zdravstvene in pokojninske blagajne, ki pokata po šivih, je eden od razlogov za ostajanje starejših na trgu dela dlje časa, vendar podaljševanje delovne dobe ni nujno edina niti najboljša rešitev, če ob tem na delovnem mestu niso okrepljeni tudi dejavniki, ki starejše zaposlene motivirajo k delovni zavzetosti in posledično produktivnosti. Podjetja bi lahko v svoj prid izkoristila izkušnje, znanje, pripadnost starejših delavcev.

Trije miti o starejših delavcih, ki ne držijo

Urad za makroekonomske raziskave (Umar) opozarja na tri mite, ki obstajajo v slovenski družbi in ki jih je treba preseči, če želimo zagotoviti daljšo delovno aktivnost seniorjev in učinkovito izkoriščanje potenciala vseh generacij.

Starejši so slabšega zdravja glede na raziskavo Share16 to ne drži, saj se pri sedanjih generacijah duševno in telesno zdravje, ki je pomembno tudi za delo, začne bistveno slabšati šele po 73. letu.

Starejši so manj produktivni – ne drži, saj je mogoče s prilagoditvijo delovnih mest oziroma nalog bolje izkoristiti potencial starejših, povezan predvsem z izkušnjami, ki so si jih v življenju nabrali.

S podaljševanjem delovne dobe zmanjšujemo število delovnih mest za mlade – naloga politike je, da spodbuja podaljševanje delovne aktivnosti tudi s podpiranjem več karier v življenju, omogočati mora kontinuirano izobraževanje in usposabljanja ter uvajati fleksibilnejše oblike dela za starejše in upokojence.

Starejši zaposleni  imajo več izkušenj kot mladi in izkazujejo tudi večjo pripadnost podjetju.

Ključni dejavniki zadovoljstva starejših na delovnem mestu

Na portalu psihologijadela.com je objavljen prispevek avtorice Sanje Zupančič, ki je opravila analizo, s pomočjo katere je izluščila glavne dejavnike delovne zavzetosti zaposlenih. Zaposleni  so kot najpomembnejše dejavnike, ki opredeljujejo njihovo zadovoljstvo z delom, ki ga opravljajo oziroma z željo po zgodnejšem upokojevanju navajali naslednje:

1. Delovne zahteve: višje kot so, večja je želja po opustitvi dela.

Višje kot so zahteve na delovnem mestu, večja je želja po zgodnejši upokojitvi in zapustitvi delovnega mesta. Starost prinaša zmanjševanje sposobnosti na fizični in kognitivni ravni, zato starejši zaposleni niso več kos vedno višjim delovnim zahtevam. Za boljšo motiviranost starejših v podjetju bi bilo priporočljivo  najprej ugotoviti, kakšne so delovne obremenitve in postopna prilagoditev delovnih zahtev.

2. Možnost učenja in razvoja na delovnem mestu je dobra motivacija starejših delavcev.

Tisti starejši zaposleni, ki imajo možnost, da se učijo in razvijajo na delovnem mestu so bolj motivirani za daljšo delovno aktivnost. Z možnostjo, da tudi starejši pridobivajo nova znanja, pridobiva tudi podjetje, saj se zmanjša možnost zastarelih znanj, hkrati imajo zaposleni občutek, da je podjetju mar zanje.

3.  Avtonomija pri strukturiranju lastnih delovnih nalog.

Če imajo delavci nekoliko bolj proste roke pri opredeljevanju svojih delovnih nalog, s tem lahko kompenzirajo svoje morebitne, s starostjo povezane, primanjkljaje in na takšen način se poveča njihova delovna zavzetost.

4. Predajanje izkušenj mlajšim zaposlenim starejšim sporoča, da v podjetju cenijo njihove izkušnje.

Program mentorstva (mlajšim zaposlenim) starejšemu delavcu sporoča, da organizacija ceni njegovo znanje, spretnosti in delovne izkušnje ter na takšen način spodbudi občutek pripadnosti, ki je ena izmed temeljnih psiholoških potreb.

5. Dobri in podporni odnosi med starejšimi delavci, njihovimi sodelavci in nadrejenimi.

Podporna organizacijska klima in socialna podpora lahko znižata skrbi glede potencialne diskriminacije ali izključitve na delovnem mestu. Dobri in podporni odnosi med starejšimi zaposlenimi in ostalimi zaposlenimi, vključno z nadrejenimi imajo pomembno vlogo pri odločitvi o upokojitvi. Odnosi so se celo izkazali za bolj pomembne, kot učinki zunanjih nagrad (npr. plača).

Dobri in podporni odnosi med starejšimi delavci, njihovimi sodelavci in nadrejenimi imajo pomembno vlogo pri odločitvi o upokojitvi in so celo pomembnejši kot učinki zunanjih nagrad (npr. plača). 

»Ključno je torej, da organizacije hkrati nudijo spodbude za zadrževanje starejših delavcev na delu (učenje in priložnosti za razvoj, avtonomija, prepoznavnost in spoštovanje, možnosti mentorstva, podporna organizacijska klima, socialna podpora, karierno načrtovanje ter kadrovske prakse), kot tudi, da poskrbijo za odstranjevanje morebitnih ovir (delovne zahteve ter delovna ureditev), s katerimi se starejši delavci srečujejo. Da bi bili pri tem uspešni, morajo sodelovati s svojimi zaposlenimi in skušati identificirati njim najpomembnejše dejavnike pri delu, ki ga opravljajo v njihovi organizaciji. Evidentno je, da vpliva naštetih dejavnikov na odločitev o tem, ali bodo nadaljevali z delom, ni za podcenjevati. Zato je pomembno, da organizacije prilagodijo svojo politiko in prakse ter podprejo tudi potrebe starejših delavcev, saj imajo ti v različnih življenjskih obdobjih in delovnih sektorjih, različne potrebe ter prioritete,« zaključuje v svojem prispevku Župančičeva.

(VIR: https://psihologijadela.com/2021/09/29/starejsi-zaposleni-trn-v-peti-delodajalcev-ali-neizkoriscen-potencial/)

Nujno potrebne so prilagoditve delovnih mest

Človeško telo z leti spreminja in da ima denimo več kot 55 let stari delavec od 20 do 25 odstotkov manj moči kot 20-letnik, da vidi slabše, zato potrebuje dva- do trikrat bolj osvetljeno okolico, da se mu z leti slabša tudi sluh. Delodajalci bi morali celovito pristopiti k urejanju zaposlovanja starejših. Da bodo lahko starejši zdravo delali, morajo poskrbeti za ergonomijo na delovnih mestih in zmanjšati razloge za stres.

Franc Visenjak, upokojeni menedžer, ki je v aktivni dobi vodil veliko sodelavcev različnih poklicnih profilov meni, da ni težava v tem, da starejši ne bi bili več fizično sposobni delati v podjetju, ampak imajo občutek, da so odveč. Podjetja bi morala spremeniti delovne vrednote in imeti vizijo, kako lahko tudi starejše zaposlene vključijo v delovni proces, da se bodo ti počutili koristne in posledično motivirane. »Namesto da so delavci negativni in čakajo, da jim mine čas, bi svoje izkušnje lahko prenašali na mlajše. Toda za to je potrebna ustrezna reorganizacija, tako da bodo delovna mesta prilagojena tem ljudem, da jim bodo dala občutek, da jih organizacija potrebuje in lahko v njej aktivno pridejo do konca delovne dobe. To ni pomembno le zanje, ampak za celotno podjetje,« meni Visenjak.

Več spodbud za ostajanje na delovnem mestu in trgu dela nasploh tudi s strani države

V nekaterih podjetjih se za to, da bi ostali njihovi zaposleni motivirani tudi po dolgih letih dela v proizvodnji potrudijo na različne načine: organizirajo jim športne dejavnosti, ponudijo počitnikovanje v firminih počitnikovališčih, zdravo prehrano, delovno opremo, prilagojeno letom (od ergonomskega stola do drugih pripomočkov, ki jih za zaposlene svetujejo strokovnjaki).

Naroči se na naše novice!
Share This